KOBARIŠKA
Skozi tesen med Morizno in obronki Stola vstopamo v predalpski svet -
Kobariško. Področje obrobljajo mogočni Krn (2244 m) in alpsko predgorje
Kolovrata, Matajurja, Mije in Stola, tok Soče pa se tu počasi umirja in
ustvarja bela prodišča.
Kobariška je tudi prometno odprta: glavna pot vodi proti Tolminu ali Bovcu,
druge tri pa ob Nadiži ali čez Breginj in Livek v Beneško Slovenijo.
Kobariška ima pestro preteklost: sledove so pustili ilirska poselitev,
Rimljani, staroslovanska poselitev, v srednjem veku so se tu križali
interesi goriških grofov, Benečanov in Habsburžanov. V moriji prve vojne pa
sta si na soški fronti stali nasproti avstro-ogrska in italijanska vojska.
Najpomembnejši kraj je tu Kobarid z značilnimi strnjenimi
primorskimi hišami, med katere pa je potres v Posočju leta 1976 zarezal
velike rane. Osrednji trg obeležuje spomenik Simonu Gregorčiči, goriškemu
slavčku, ki je reko Sočo povzdignil v narodni simbol. Nad Kobaridom pa je na
griču Sv. Antona postavljena kostnica padlim Italijanom v prvi svetovni
vojni.
Tudi na Kobariškem je veliko možnosti za rekreacijo v naravi: za planinske
ture v krnsko pogorje, na Matajur in Stol, sprehode k slapu Kozjak,
Gregorčičevemu slapu, za jadranje s padali...
Kobariška kotlina...
in mogočni Krn nad njo
Soča...
in slikoviti slap Kozjak
Prodišča Soče pod
Kobaridom
VASI POD KRNOM
Iz Kobarida se čez Napoleonov most preko Soče povzpnemo v Drežnico (z
značilno veliko cerkvijo ob robu vasi) in druge manjše vasice pod krnskim
pogorjem. Ob levem bregu Soče ležijo vasi Ladra, Smast, Kamno in Selce, na
pomolih pod krnskimi planinami pa Libušnje, Vrsno in Krn. Rojstna hiša
Simona Gregorčiča v Vrsnem je preurejena v muzej, ob cerkvici na gričku Sv.
Lovrenca pod vasjo Libušnje pa se nahaja njegov grob. V vasi Krn je bil
rojen tudi
Simon Rutar, zgodovinar Tolminske.
Nad Drežnico, Vrsnim in vasjo Krn se nahajajo tudi lepo
urejene in še vedno žive planine s planšarijami.
priprava strani: Božidar Rustja;
besedilo povzeto po Pregledni karti Občine Tolmin;
fotografije: Božidar Rustja, Željko Cimprič, Žarko Rovšček.
Spletne strani o Posočju so bile pripravljene v letu 1997 kot del
spletne predstavitve Upravne enote Tolmin, in so bile ob reorganizaciji
državne uprave in poenotenju spletnih strani vseh UE umaknjene iz
vladnega strežnika. Avtor jih na tem mestu ohranja pred pozabo.
Spletna predstavitev gostuje na strežniku www.biroprostor.net.
